Nikoli nisem bila navajena mačk, zato jih niti nisem kaj preveč marala. Vse mačke, ki sem jih srečala, so bile čisto samostojne, niso se želele oz. pustile pobožat ali pa so bile boječke in so se skrile takoj, ko so zaslišale, da kdo prihaja. Pod vplivom ne vem česa, mogoče malo zamujenega božičnega duha, sem se v začetku aprila odločila ponuditi začasni dom breji mački. Priznam, da me je postalo kar strah že kmalu po tistem, ko sem se dogovorila, da pridem ponjo in, da sem v mislih že sestavljala izgovore da bi si premislila. Pa si nisem. In ni mi žal. Mačka je čisto nasprotje mojih pričakovanj: kaka in lula v svoj mačji wc, ne skače mi po mizi in pultu, ne krade mesa s krožnikov in loncev in komaj čaka, da jo kdo poboža.
Ko sem jo dobila, je zgledala, kot da je pojedla manjšo čivavo, hehe. Zdaj pa je vsa koščena.
Tigra; tu se je odločla, da mi bo “pomagala” brat knjigo
Tu pa je njenih 5 mladičkov: Cookie, Fairy, Mr. Pudding, Diddy in Pixi
Ni komentarjev:
Objavite komentar