Zadnje čase (dneve, tedne, mesece) opažam, da me je strah dogodkov, katerih me prej ni bilo. Obenem pa me nekaterih stvari ni več strah, npr. včasih me je blo strah bit sama - v smislu sama celo življenje. Zelo dolgo me je blo strah, da bi me kdo razočaral in sem se proti tem branila z črnogledostjo, sarkazmom in ironičnostjo. Tega vedenja sem se uspešno znebila s pomočjo neke gospe V. in socimre I. Opažam pa, da me je strah biti sama v študentskem (al pa pri mojem v stanovanju) ponoči. strah me je tud duhov in vsega paranormalnega, kar ni logično, ker duhovi pač ne obstajajo. To mi pravi razum, ampak vseeno je nek glasek v ozadju, ki pravi "kaj pa če je vse res?". :S
Zanima me, česa vas je strah? Kako se s tem spopadate?
Ni komentarjev:
Objavite komentar