Pages

torek, 29. maj 2012

Jajčko Štajerci






Dragi moji, ime MU je jajce, TISTO jajce. Ne tistA jajčka. In ješ jajce, ne jajčko.  

Saj me nič ne moti, če se ta beseda uporablja doma,... Ampak to, da v gostilnah vidiš na jedilniku pico z jajčko...to se mi pa zdi kriminal! Pa kaj ste res tako zelo nepismeni, da ne veste da je uradno jajce, ne jajčka?  Mi tudi doma v našem narečju govorimo drugače, ampak vseeno...na Dolenjskem ne boste našli nepismenega jedilnika.

Xy dan

Pred nekaj meseci sem začela pisat objave z naslovi 1.dan, 2.dan, ... Dnevov ne štejem več, zato bodo naslednje objave neoštevilčene. :)

Včeraj sem:

1. spila 1,8l vode kar je še vedno premalo, ker bi je morala vsaj 2,5l
2. prehodila približno 5km v 1h in 30 min
 3. dokaj zdravo jedla, če odštejem mafine

Danes pa:
1. do zdaj spila 1,8l vode, pa je ura šele 16
2. prehodila kakih 100m do trgovine in nazaj ( bom jutr bolj pridna)
3. jedla eno ful dobro solato z piščancem

ponedeljek, 28. maj 2012

Motivacija za hujšanje I


Muffini

Že dolgo me je po tiho "matralo" da bi nekaj spekla. Zadnjič sem gledala Lindin blog, kjer je objavila fotke njene torte, kar je le spodbudilo in utrdilo mojo odločitev da bom nekaj naredla. Za torto se nisem odločila ker nisem vedla kaj naj potem z njo. Da bi jo vzela na vlak se mi zdi rahlo tvegano, mami pa tudi ne more sama pojest cele torte.

Najprej sem na netu izbrskala recept za mafine ( mal sem ga že pozabila, ker sem jih nazadnje pekla lani) in naredla prvo rundo z koščki čokolade:
Slikani so ravno pred odhodom v pečico.

V novo maso sem dala namesto koščkov čokolade malo kakava in gumi medvedke:


Medvedki so se v pečici žal stopili (naslednjič jih bom dala na mafine enih 5 min preden bodo pečeni), mafini pa so božanskega sadno-čokoladnega okusa.

Delala sem jih po receptu za 24 mafinov ( meni jih je uspelo narest 27) in malo improvizirala, ker se je vmes še mešalnik odločil, da si bo vzel pavzo za nedoločen čas.

Do sedaj so bili vsi čisto navdušeni nad njimi, sploh nad medvedkastimi. :)  Naslednjič ko grem domov, bom naredila tiramisu. 

brane knjige 2012

Letos sem prebrala že nekaj knjig, samo sem jih pozabla zapisat. Tak da uradno začnem danes.

1. S. Kinsella - Poročni dan (zgodba o dekletu, ki se pri 18 poroči z nekim gejem in se čez 10 let želi poročiti z svojim zaročencem, vendar mora prej razveljaviti prejšnjo poroko)

2. J. Deveraux - Prebujenje ( zgodba o plantažah hmelja, obiralcih, uporu, dekletu, domačem učitelju in profesorju)
3. S.Kinsella - Španske počitnice

ponedeljek, 14. maj 2012

Strahovi

Zadnje čase (dneve, tedne, mesece) opažam, da me je strah dogodkov, katerih me prej ni bilo. Obenem pa me nekaterih stvari ni več strah, npr. včasih me je blo strah bit sama - v smislu sama celo življenje. Zelo dolgo me je blo strah, da bi me kdo razočaral in sem se proti tem branila z črnogledostjo, sarkazmom in ironičnostjo. Tega vedenja sem se uspešno znebila s pomočjo neke gospe V. in socimre I. Opažam pa, da me je strah biti sama v študentskem (al pa pri mojem v stanovanju) ponoči. strah me je tud duhov in vsega paranormalnega, kar ni logično, ker duhovi pač ne obstajajo. To mi pravi razum, ampak vseeno je nek glasek v ozadju, ki pravi "kaj pa če je vse res?". :S

Zanima me, česa vas je strah? Kako se s tem spopadate?

Grebenar

Vsi, ki me poznajo vejo, da že od nekdaj obožujem pse. Že kot majhna punčka sem se vedno igrala z njimi in tudi zdaj se jim posvetim, če le imam priložnost.  Všeč mi je, kadar spoznavam pasme, ki jih prej še nisem videla v živo in všeč mi je, ko me mimoidoči psi ovohajo in se mi pustijo pobožat.

Pred kakim tednom smo se z mamo in družinskimi prijatelji sprehajali po travniški potki in izza ovinka sta se prikazala dva velika psa. Prijateljičina psička je kar poletela proti njima, onadva pa sta jo samo gledala. Enega psa sem prepoznala kot bokserja, drugi pa je izgledal kot ogromen čokoladen labradorec, le da je bil rahlo "puklast".
Kot je moja navada, vprašam po pasmi psa ali pa celo po imenu, če opazim da je lastnik psa bolj zgovorne sorte. Tako sem zvedela, da je pes Rodezijski grebenar.

 S pomočjo interneta sem izbrskala še, da so redki v Sloveniji ( še večja čast zame, da sem srečala enega :) ), da so doma iz Južnoafriške republike in so jih včasih uporabljali kot lovce na leve in ostalo visoko divjad. Res vsaka čast takemu psu.  Je nepodkupljiv pes, samostojen, vdan, pogumen, ne mara samote, izredno spreten in (menda?) najhrabrejši izmed vseh lovskih psov. Zaradi svoje narave pa ni primeren za začetnike, po mojem mnenju pa ni primeren za ljudi manjše od 1,78m, ker je res ogromen in močan.


Lastnica Hrvaške psarne pravi: “Lep pes lahko zaustavi mimoidoče, rodezijski grebenar pa lahko zaustavi cel promet.”