Spet na začetku :)

Saj ne vem če sm sploh kdaj nehala.  Ampak včeraj sem bila v fitnesu po dolgem času in fiasku v mini fitnesu našega študentskega doma. Čeprav se počutim, kot da me je nekdo stlačil v oblekice za novorojenčke, sem ponosna nase. :)

In za spremembo mi ni bilo dolgčas, nisem se mučila do muskelfibra in nisem razmišljala o tem kak si želim kar odrezat ta moj špeh. Mislim "najin špeh", tk reče moj dragi. Ko bi mi ga vsaj še pomagal nosit, takoj mu dam ene 10 kg. ;)

Že dolgo sem se nameravala vrnit nazaj na fitnes. Tisti v študentskem je sicer zastonj, ampak temu primerno tud majhen in z  napol pokvarjenimi napravami. Če se ne gibam več kot je potrebno, me začne vse bolet, od glave, nog, pa do prstov na nogah. Počutim se, kot da se enih 90 letna babica, ki je napol invalidna. In to mi ni všeč. Da ne govorim o pomanjkanju energije ko nisem razgibana. Pa o sitnobi(ci) ki kar udarja ven iz mene.

 Zdajšnji fitnes je v kleti neke stavbe in je čisto privatna zadevica. Ves čas me je vodila naša šefica z delavnice hujšanja in me vzpodbujala. Prav fajn je blo, sam zdi se mi (mogoče ker me nič ne boli in se lahko normalno premikam), da nisem kaj veliko naredila za sebe.

Najprej sem bila 10 min na orbitreku, potem sva delale neke vaje na veliki žogi, ki se je vztrajno trudila, da bi mi ušla izpod riti. Ampak se nisem dala in sem  jo uspešno prisilila da je sodelovala z mano. dokler me ni med raztezanjem v nos. Po tem sem žogo pustila in šla spet na orbitrek. In spet matretirat žogo, pa potem še  poskrbet da je orbiitrek kaj delal. In nato slavno raztezanje.

Danes sm si celo pisala kaj sem pojedla:

Z: omleta iz jajc, blitve, česna in sira (kar njami)
M. sladoleeeed <3 (moja ljubezen, takoj za D.)
K. juha, krompir iz pečice in solata
M: kava, 3 marelice
V: ne vem še

Nove cote...

Z mami imava čisto drugačna okusa za oblačenje. Ne bom rekla da jaz obvladam modo, ampak to, v kar me hoče spravit ona, je katastrofa. Zdaj se ji že uprem, kot otrok pa sem zarad stalnega siljenja nekih obupnih hlač (njej so bile seveda zelo všeč), le-te razrezala.
Zunaj je 35 stopinj C, ona pa se je odločila, da mi bo istnarila naj probam "to in ono".  Najprej je našla dve "čudoviti" bluzi. Mislim da toliko rož in barv na enem kupu še nisem vidla. Zdaj pa mi kaže neki plašč nedoločljive barve in volnen pulover. Volna, resno?  Ojej...

Jajčko Štajerci

Dragi moji, ime MU je jajce, TISTO jajce. Ne tistA jajčka. In ješ jajce, ne jajčko.  

Saj me nič ne moti, če se ta beseda uporablja doma,... Ampak to, da v gostilnah vidiš na jedilniku pico z jajčko...to se mi pa zdi kriminal! Pa kaj ste res tako zelo nepismeni, da ne veste da je uradno jajce, ne jajčka?  Mi tudi doma v našem narečju govorimo drugače, ampak vseeno...na Dolenjskem ne boste našli nepismenega jedilnika.

Xy dan

Pred nekaj meseci sem začela pisat objave z naslovi 1.dan, 2.dan, ... Dnevov ne štejem več, zato bodo naslednje objave neoštevilčene. :)

Včeraj sem:

1. spila 1,8l vode kar je še vedno premalo, ker bi je morala vsaj 2,5l
2. prehodila približno 5km v 1h in 30 min
 3. dokaj zdravo jedla, če odštejem mafine

Danes pa:
1. do zdaj spila 1,8l vode, pa je ura šele 16
2. prehodila kakih 100m do trgovine in nazaj ( bom jutr bolj pridna)
3. jedla eno ful dobro solato z piščancem

Motivacija za hujšanje I

Muffini

Že dolgo me je po tiho "matralo" da bi nekaj spekla. Zadnjič sem gledala Lindin blog, kjer je objavila fotke njene torte, kar je le spodbudilo in utrdilo mojo odločitev da bom nekaj naredla. Za torto se nisem odločila ker nisem vedla kaj naj potem z njo. Da bi jo vzela na vlak se mi zdi rahlo tvegano, mami pa tudi ne more sama pojest cele torte.

Najprej sem na netu izbrskala recept za mafine ( mal sem ga že pozabila, ker sem jih nazadnje pekla lani) in naredla prvo rundo z koščki čokolade:

Slikani so ravno pred odhodom v pečico.

V novo maso sem dala namesto koščkov čokolade malo kakava in gumi medvedke:

Medvedki so se v pečici žal stopili (naslednjič jih bom dala na mafine enih 5 min preden bodo pečeni), mafini pa so božanskega sadno-čokoladnega okusa.

Delala sem jih po receptu za 24 mafinov ( meni jih je uspelo narest 27) in malo improvizirala, ker se je vmes še mešalnik odločil, da si bo vzel pavzo za nedoločen čas.

Do sedaj so bili vsi čisto navdušeni nad njimi, sploh nad medvedkastimi. :)  Naslednjič ko grem domov, bom naredila tiramisu. 

brane knjige 2012

Letos sem prebrala že nekaj knjig, samo sem jih pozabla zapisat. Tak da uradno začnem danes.

1. S. Kinsella - Poročni dan (zgodba o dekletu, ki se pri 18 poroči z nekim gejem in se čez 10 let želi poročiti z svojim zaročencem, vendar mora prej razveljaviti prejšnjo poroko)

2. J. Deveraux - Prebujenje ( zgodba o plantažah hmelja, obiralcih, uporu, dekletu, domačem učitelju in profesorju)
3. S.Kinsella - Španske počitnice

Strahovi

Zadnje čase (dneve, tedne, mesece) opažam, da me je strah dogodkov, katerih me prej ni bilo. Obenem pa me nekaterih stvari ni več strah, npr. včasih me je blo strah bit sama - v smislu sama celo življenje. Zelo dolgo me je blo strah, da bi me kdo razočaral in sem se proti tem branila z črnogledostjo, sarkazmom in ironičnostjo. Tega vedenja sem se uspešno znebila s pomočjo neke gospe V. in socimre I. Opažam pa, da me je strah biti sama v študentskem (al pa pri mojem v stanovanju) ponoči. strah me je tud duhov in vsega paranormalnega, kar ni logično, ker duhovi pač ne obstajajo. To mi pravi razum, ampak vseeno je nek glasek v ozadju, ki pravi "kaj pa če je vse res?". :S

Zanima me, česa vas je strah? Kako se s tem spopadate?

Grebenar

Vsi, ki me poznajo vejo, da že od nekdaj obožujem pse. Že kot majhna punčka sem se vedno igrala z njimi in tudi zdaj se jim posvetim, če le imam priložnost.  Všeč mi je, kadar spoznavam pasme, ki jih prej še nisem videla v živo in všeč mi je, ko me mimoidoči psi ovohajo in se mi pustijo pobožat.

Pred kakim tednom smo se z mamo in družinskimi prijatelji sprehajali po travniški potki in izza ovinka sta se prikazala dva velika psa. Prijateljičina psička je kar poletela proti njima, onadva pa sta jo samo gledala. Enega psa sem prepoznala kot bokserja, drugi pa je izgledal kot ogromen čokoladen labradorec, le da je bil rahlo "puklast".
Kot je moja navada, vprašam po pasmi psa ali pa celo po imenu, če opazim da je lastnik psa bolj zgovorne sorte. Tako sem zvedela, da je pes Rodezijski grebenar.

 S pomočjo interneta sem izbrskala še, da so redki v Sloveniji ( še večja čast zame, da sem srečala enega :) ), da so doma iz Južnoafriške republike in so jih včasih uporabljali kot lovce na leve in ostalo visoko divjad. Res vsaka čast takemu psu.  Je nepodkupljiv pes, samostojen, vdan, pogumen, ne mara samote, izredno spreten in (menda?) najhrabrejši izmed vseh lovskih psov. Zaradi svoje narave pa ni primeren za začetnike, po mojem mnenju pa ni primeren za ljudi manjše od 1,78m, ker je res ogromen in močan.

Lastnica Hrvaške psarne pravi: “Lep pes lahko zaustavi mimoidoče, rodezijski grebenar pa lahko zaustavi cel promet.”

Triminutni dihalni prostor

Tale kratka vajica je super za pomirjanje pred izpiti. Sestavljena je iz treh faz in se jo izvaja takole:

OPAŽANJA

1.      Sedi vzravnano, z obema nogama na tleh in z dostojanstveno držo telesa. Zapri oči in začuti stik stopal z tlemi

2.      Začni opažati naravo svojega trenutnega doživljanja: misli, občutke, čustva

3.      Svoje misli samo opazuj, če začutiš, da te kakšna  začenja vleči vase, se zavedi prizemljenosti

PRIDOBIVANJA

4.      Čez kako minuto se nežno osredotoči na svoje dihanje; na vsak vdih in izdih

5.      Opazuj svoje dihanje, globino, hitrost in se zavedi, kje v telesu dihanje najbolj začutiš;  tvoje dihanje je sidro, ki te pripelje nazaj v sedanjost

6.      Vsakič, ko se zaveš da te kaj zmoti, se vrni nazaj v občutek dihanja

RAZŠIRJANJE

7.      poleg dihanja se počasi osredotoči še na svoje telo, na pozicijo, izraz na obrazu, občutke

Kako se ti sproščaš pred izpiti?